Rekreativni ali profesionalni šport je sestavni del človekovega življenja, zaradi česar je njegov vsakodnevni vpliv v družbi nesporen. Zato je pomembno opredeliti vlogo moralnih vrednot in etike v športu, ki lahko pomagajo zagotoviti pravičnost in ohraniti integriteto profesionalnega športa. V zadnjih letih se vse bolj zavedamo pomena uveljavljanja teh vrednot v profesionalnem športu, saj je ključnega pomena, da se sicer zagotovi telesna zmogljivost, ne pa da se pri tem ogroža samo bistvo športa. Uporaba prepovedanih snovi in metod v profesionalnem športu je danes vse bolj zaskrbljujoče etično vprašanje, zlasti na področju športne medicine. Glavni cilj športne znanosti, predvsem športne fiziologije, je pomagati športnikom izboljšati njihovo zmogljivost ter preprečevati in obvladovati poškodbe. Ob tem pa je glavni cilj športnega menedžmenta in nekaterih športnikov večinoma zmagati, kar lahko vodi do uporabe neetičnih sredstev, da se cilj doseže. Takšno ravnanje sproži veliko etičnih pomislekov in poudarja potrebo po orodju za premaganje teh sodobnih izzivov, s katerimi se danes pogosto sooča profesionalni šport. Bioetika lahko obvladuje tovrstne izzive tako, da preuči etične, družbene, moralne in pravne posledice, ki jih nudi napredek znanosti, zlasti medicine. Z upoštevanjem vrednot, načel in norm, na katerih temeljijo medicinske in znanstvene prakse, lahko bioetika v okviru športa zagotovi smernice in priporočila za bioetično odločanje, povezano z bioetičnimi dvomi ali spornostjo, ki se lahko pojavijo pri uporabi zdravil za izboljšanje zmogljivosti, neterapevtski uporabi genskega zdravljenja in uporabi novih tehnologij. Članek ima torej za cilj poudarjati pomen bioetike kot povezovalne znanosti v športu v okviru bioetičnih izzivov, ki so danes vse bolj in bolj značilni za vključevanje posameznih strok v športno dejavnost.