Sažetak (slovenski) | Cilji: Raziskati delo bolnišnice za škrljevsko bolezen z 2.000 posteljami v Kraljevici na Hrvaškem od njenega nastanka leta 1818 do zaprtja leta 1859, s posebnim poudarkom na diagnozah vzrokov smrti in drugih diagnozah tam zdravljenih bolnikov. Viri in metode: Raziskane so bile matične knjige umrlih iz Kraljevice med leti 1815–1859 in pregledana bolnišnična poročila o hospitaliziranih bolnikih, njihovih diagnozah in vzrokih smrti za leto 1826, ki se nahajajo v Državnem arhivu na Reki, Hrvaška. Rezultati: Bolniška poročila (Ausweis) za leto 1826 kažejo, da je bilo hospitaliziranih 261 oseb, 161 žensk in 100 moških različne starosti. Največ hospitaliziranih je prihajalo iz Kraljevice, Delnic, Bribira in Rovinja. Najpogostejše diagnoze (status morbi) so bile: angina exulcerata, herpetične in eksulcerativne spremembe na raznih delih telesa, condilomata, oziroma so bolnike le opazovali (observation). Raziskava vzrokov smrti (causa morbi) iz matičnih knjig umrlih Kraljevice za umrle v bolnišnici med letoma 1818–1859 kaže, da je bil najpogostejši vzrok smrti tabes (130 primerov), nato febris, dysenteria, pneumonia, phtysis pulmonis, asthma, apoplexia in drugo. Morbus Skerljevo je naveden kot vzrok smrti le 6-krat. V času delovanja bolnišnice (41 let) je v njej umrlo 778 ljudi. Sklep: Raziskava virov kaže, da škrljevska bolezen ni bila smrtonosna, ampak so hospitalizirani najpogosteje umirali zaradi drugih bolezni, predvsem sekundarnega stadija sifilisa. Bolnišnica v Kraljevici je opravičila svoj dolgoletni obstoj (41 let), saj so zdravstvene oblasti v tem času izkoreninile endemični sifilis, imenovan škrljevska bolezen |